{"id":171,"date":"2023-01-20T23:42:07","date_gmt":"2023-01-20T23:42:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.osmth-rozazivljenja.si\/?page_id=171"},"modified":"2023-04-01T11:32:18","modified_gmt":"2023-04-01T11:32:18","slug":"zgodovina","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.osmth-rozazivljenja.si\/index.php\/zgodovina\/","title":{"rendered":"ZGODOVINA"},"content":{"rendered":"\n
\"\"
Vir: History.com<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\n\n\n\n

Prav s tem imenom se templjarski vite\u0161ki red omenja v srednjeve\u0161kih virih. To je bil prvi religiozni voja\u0161ki red, ki se je pojavil v Palestini v \u010dasu kri\u017earskih vojn in je bil vzor pri organiziranju Ivanovcev in nem\u0161kega vite\u0161kega reda. Od vseh treh na\u0161tetih je bil v historiografiji gotovo tudi najbolj obravnavan. Dejstvo pa je, da v svojem \u010dasu templjarji niso bili najpomembnej\u0161i niti najbogatej\u0161i, saj sta bila mo\u010d in bogastvo Ivanovcev vseskozi vsaj enaka, \u010de ne ve\u010dja. Svojo \u00bbslavo\u00ab dolgujejo predvsem tragi\u010dnemu in za tisti \u010das senzacionalnemu procesu, s katerim je bil red na za\u010detku 14. stoletja ukinjen. Ta je njihovi zgodbi dodal pridih skrivnostnega in s tem tudi privla\u010dnost. <\/p>\n\n\n\n

Templjarski red je, tako kot drugi voja\u0161ki redovi, zrasel iz \u017eivljenjskih izku\u0161enj tistih, ki so v \u010dasu kri\u017earskih vojn bivali v Sveti de\u017eeli. Lahko re\u010demo, da so nam za\u010detki tega reda slabo znani. <\/p>\n\n\n\n

Red je leta 1118 ali 1119 v Jeruzalemu ustanovila skupina vitezov iz \u0160ampanje v negotovih in nevarnih razmerah novega Jeruzalemskega kraljestva. Njihova osnovna naloga je bila nuditi za\u0161\u010dito romarjem na poti od obale do Jeruzalema. Jeruzalemskemu patriarhu so se s prisego zavezali, da bodo \u017eiveli po reguli sv. Benedikta I., in s tem je bil ustvarjen nov tip srednjeve\u0161kega bojevnika: vitez-redovnik. Jeruzalemski kralj Balduin II. jim je za bivanje odstopil del svoje pala\u010de poleg mo\u0161eje Al-Aksa na plo\u0161\u010dadi nekdanjega Salamonovega templja, po katerem so se za\u010deli imenovati.  <\/p>\n\n\n\n

Za nadaljnji razvoj reda je bila odlo\u010dilna pot vodje Huga de Payensa leta 1126 v Evropo, kjer si je pridobil podporo svetega Bernarda iz Clairvauxa, ene najve\u010djih avtoritet tistega \u010dasa. Rezultat tega je bil koncil v Troyesu leta 1128, ki je prinesel pape\u017eevo potrditev in regulo – redovna pravila, s podrobno dolo\u010deno ureditvijo in nalogami. Regula je natan\u010dno dolo\u010dala notranjo organizacijo reda. S tem je red postal uradno priznan. <\/p>\n\n\n\n

Sestavljali sta ga dve osnovni skupini \u010dlanov. Prva skupina so bili relativno malo\u0161tevilni vitezi iz vrst plemstva. Bili so edini, ki so smeli nositi bele pla\u0161\u010de. Druga skupina pa so bili ser\u017eanti, redovni bratje, ki so bili vojaki ali pa so opravljali vse vsakodnevne posle, nosili so \u010drna ali rjava obla\u010dila. Bula pape\u017ea Inocenca II. iz leta 1139 pa je uvedla \u0161e tretjo kategorijo – redovne kaplane. Ta bula, imenovana \u00bbOmme datum optium\u00ab, je bila najpomembnej\u0161i privilegij, kar jih je red dobil, in je bila kasneje \u0161e ve\u010dkrat potrjena od naslednjih pape\u017eev. Z njo so bili templjarji izvzeti iz vsakr\u0161ne podrejenosti cerkvenim in posvetnim oblastem in podrejeni le neposredno pape\u017eu. Imeli so pravico do lastnih cerkva in pokopali\u0161\u010d.        Organizirani so bili po sistemu komend, na \u010delu katerih so bili komturji ali vzgojitelji, te pa so se dru\u017eile v redovne province. Red je vodil veliki mojster, ki ga je izvolilo trinajst redovnih dostojanstvenikov. <\/p>\n\n\n\n

Zaradi svoje proslavljenosti in podpore pri Cerkvi se je hkrati z bogastvom ve\u010dal tudi vpliv templjarjev, zato so pogosto delovali kot mednarodni diplomati. S\u010dasoma so postali ve\u010d kot le posredniki, saj so njihovi veliki mojstri po svoje odlo\u010dali v mednarodnih sporih in bili vedno poleg pri pomembnih evropskih dogodkih, na primer pri podpisu Magne Carte.<\/p>\n\n\n\n

A templjarji niso delovali le v bojevni\u0161ko smer. Prav tako so sodelovali z muslimansko in judovsko skupnostjo ter od njih povzemali znanja in zamisli. Tako so v Evropo posredovali marsikatero arabsko ve\u0161\u010dino in obrt, od oro\u017earskih prek gradbeni\u0161kih do zdravilskih znanj. Poznali so u\u010dinke antibiotikov in bili so prvi, ki so ladje opremili z magnetnimi kompasi. Cerkve, ki so jih imeli pravico graditi \u0161irom Stare celine, so bile arhitekturne mojstrovine in so zaradi druga\u010dnosti zanimive \u0161e danes. Prvotno poslanstvo reda, za\u0161\u010dita ubogih  vernikov, se je torej s\u010dasoma razvilo v vse kaj drugega. Zato ne \u010dudi podatek, da je bilo na  vrhuncu mo\u010di med 20.000 \u010dlani le desetina bojevnikov.  <\/p>\n\n\n\n

Kljub sprva plemenitim nameram in dejanjem so si templjarji skozi leta zaradi bajnega bogastva, dav\u010dne odveze in o\u0161abnosti, ki je bila posledica mo\u010di, nakopali veliko sovra\u017enikov. Po koncu kri\u017earskih vojn jih je najbolj sovra\u017eil doma\u010di (francoski) kralj Filip IV. Lepi, saj je bil pri njih do vratu zadol\u017een. Filip Lepi je v Rim poslal spisek krivih obto\u017eb, vendar ta ni padel na plodna tla, ker so imeli Kristusovi vitezi \u0161e vedno veliko vojsko in podporo pri pape\u017eu. Zato se je leta 1303 oziroma 1304 kralj znebil dveh pape\u017eev, Bonifacija VIII. in Benedikta XI., ter na Sveti sede\u017e posedel svojega prijatelja iz mladosti, Klemna V. Ta je pod pritiskom Filipa sprva izdal nalog za aretacijo francoskih templjarjev, nakar je obsodbo raz\u0161iril na vse evropske dr\u017eave. Razlogi naj bi bili homoseksualnost, krivoverstvo, skrunjenje kri\u017ea, zanikanje Jezusa in \u010da\u0161\u010denje idolov. 13. oktobra leta 1307 zjutraj so Filipovi vojaki vdrli v redovne hi\u0161e \u0161irom Francije in zaprli nekaj sto vitezov z velikim mojstrom na \u010delu. Mnogi med njimi so zaradi mu\u010denja priznali marsikaj, zato so postopoma vse po vrsti se\u017egali na grmadi. Zadnji je 18. marca 1314 gorel Jacques de Molay, zadnji veliki mojster reda.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\nPrav s tem imenom se templjarski vite\u0161ki red omenja v srednjeve\u0161kih virih. To je bil prvi religiozni voja\u0161ki red, ki…\n<\/div>\n
Continue reading “ZGODOVINA”<\/span>…<\/a><\/div>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"class_list":["post-171","page","type-page","status-publish","hentry","entry"],"acf":[],"jetpack_sharing_enabled":true,"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.osmth-rozazivljenja.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/171","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.osmth-rozazivljenja.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.osmth-rozazivljenja.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.osmth-rozazivljenja.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.osmth-rozazivljenja.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=171"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.osmth-rozazivljenja.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/171\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":224,"href":"https:\/\/www.osmth-rozazivljenja.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/171\/revisions\/224"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.osmth-rozazivljenja.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=171"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}